STE POZABILI VAŠE PODATKE?

USTVARITE RAČUN

"Endokanabinoidni sistem regulira vsak sistem v vašem telesu: imunski sistem, prebavni sistem, reproduktivni sistem, mišice, kosti, kožo ... Vse v telesu od spočetja do smrti regulira trava [endokanabinoidi], ki jo proizvaja vaše telo."

Dr. Bob Melamede, profesor na Univerzi v Coloradu in vodilni ekspert iz področja kanabinoidov

Razlaga delovanja človeškega telesa v relaciji z endokanabinoidnim sistemom (ECS), ki se nahaja v spodnjih poglavjih, je povzeto iz knjige Hanf Medizin avtorice doc. dr. Tanje Bagar. Doktorirala je iz biomedicine in je mednarodno priznana strokovnjakinja za kanabinoide. Knjiga je napisana v preprostem jeziku in pojasnjuje znanost, ki stoji za terapevtsko vrednostjo CBD-ja pri boleznih, s katerimi se spopada sodobna medicinska znanost:

  • akutne bolečine,
  • bolečine, ki jih povzročajo dolgotrajna vnetja,
  • rak,
  • multipla skleroza,
  • Alzheimerjeva bolezen,
  • demenca,
  • Parkinsonova bolezen,
  • črevesne bolezni, kot je Chronova bolezen,
  • mentalne motnje kot so depresija, anksioznost, nespečnost in druge.

Endokanabinoidni sistem (ECS) je občutljiv sistem, ki prežema naša telesa. Endokanabinoidna znanost je novo področje medicine in večina zdravnikov nima nikakršne formalne izobrazbe iz tega področja. Pionirsko delo Hanf Medizin bo zato enako dragoceno tudi za zdravnike, saj med drugim pojasnjuje, kako lahko kanabinoide uporabijo kot dopolnilno terapijo obstoječim konvencionalnim terapijam.

Knjigo lahko trenutno naročite v nemškem jeziku (20 € + stroški poštnine). V angleščini in slovenščini pa bo na voljo predvidoma do konca tega leta. Če želite naročiti knjigo ali pa dobiti informacijo o izidu slovenske in angleške različice, nam pišite na info@cebeden.si

 

Povprečno človeško telo je zgrajeno iz 37 trilijonov celic in kar desetkrat več mikroorganizmov. V vsaki celici se v vsakem trenutku odvija 10-15.000 kemijskih reakcij, ki so usklajene in natančno regulirane.

Krvna in jetrna celica opravljata različne naloge in imata različno obliko ter strukturo, vendar sta si v osnovni biokemiji zelo podobni in delujeta kot del večje celote. Za takšno delovanje celic je potrebno veliko usklajevanja. Celice se zato zelo trudijo, da "poslušajo" druge celice in se odzivajo na njihove signale. Vsaka celica ne more slišati vseh biokemičnih informacij. Za prepoznavanje signalne molekule (kemijske novice) celica potrebuje ustrezen sprejemnik - celični receptor, ki je vgrajen v celično membrano.

Ko se signalna molekula veže na receptor, to vodi celico v prilagoditev "novici". Nekako tako, kot da vzamete zjutraj s seboj dežnik, ko slišite novico, da bo čez dan deževalo.

Biokemijski procesi so zelo optimizirani in organizem funkcionira tako, da niti ena sama molekula ali kemična reakcija ni odvečna. Ko so leta 1988 odkrili receptorje za kanabinoide, so znanstveniki seveda takoj domnevali, da jih imamo zato, da sprejemajo naše lastne signalne molekule (endokanabinoide, kot so jih kasneje poimenovali) in ne za fitokanabinoide iz konoplje.

Celice imajo samo receptorje, ki jih potrebujejo za svoje delovanje, in le toliko, kolikor jih potrebujejo. Veliko število receptorjev določene vrste kaže, da je določena signalna molekula pomembna za delovanje celice določenega tipa. Domneva se, da sodijo endokanabinoidni receptorji med ene najbolj številčnih receptorjev v našem telesu.

Celične receptorje, ki se odzivajo na endokanabinoide, najdemo skoraj povsod v našem telesu in le-ti ključno vplivajo na:

  • razpoloženje,
  • apetit,
  • presnovo,
  • delovanje in zaščito živčnih celic (nevronov),
  • kardiovaskularno funkcijo,
  • plodnost,
  • imunsko funkcijo,
  • genezo tumorjev,
  • spomin,
  • spanje,
  • modulacijo bolečine,
  • proizvodnjo hormonov.

Ob odkritju endokanabinoidnega sistema je bila pred znanstveniki obsežna naloga dodobra raziskati in razumeti njegovo vlogo in funkcijo. Oče raziskav ECS, dr. Raphael Mechoulam, jo pojasnjuje s petimi besedami: jesti, spati, sprostiti se, pozabiti in varovati.

V skladu s tem lahko ocenite delovanja lastnega ECS tako, da si postavite pet vprašanj:

  1. Ali je moj apetit uravnotežen?
  2. Ali dobro spim in se zbudim spočit in napolnjen z energijo?
  3. Ali imam dovolj moči v mišicah, da lahko opravljam vsakodnevne aktivnosti? Se moje mišice čez noč dobro sprostijo?
  4. Ali se spomnim vseh potrebnih dnevnih informacij in lahko pozabim vse nepomembne?
  5. Ali moj imunski sistem deluje dobro? Ali podležem sezonskim okužbam le redko?

Če lahko na vseh pet vprašanj odgovorite z da, potem vaš ECS deluje dobro. Zaradi sodobnega življenjskega sloga je ECS zelo obremenjen, kar lahko vodi v njegovo okvaro. To pa pomeni, da je naša prva obrambna linija izklopljena, kar lahko posledično privede do številnih bolezni.

To so signalne molekule, kar pomeni, da prenašajo informacije med celicami. Osnovno sporočilo, ki ga prinašajo celicam, je: Stopite s stopalke za plin! Njihovo osnovno vlogo lahko opišemo kot zaščitno. Izločajo se vsakič, ko pride do nevarne situacije:

  • ko smo fizično poškodovani;
  • ko se znajdemo v čustvenem neravnotežju;
  • ko se nas lotijo škodljivi mikrobi;
  • ko smo izpostavljeni strupom.

V vseh teh primerih se izločajo endokanabinoidi ter sprožajo številne fiziološke procese, katerih končni cilj je ponovna vzpostavitev ravnovesja (homeostaze).

Vsi dražljaji, ki silijo celico iz metabolitičnega ravnotežja, telo dojema kot stresorje. Vseeno je, ali gre za strupe, patogene, delovni stres, svetlobno onesnaženje, elektro smog ali čustvene izzive. Vsi obremenjujejo naš ECS, ki se mora neprenehoma vklapljati in izklapljati, da ohranja metabolizem v ravnovesju. Zaradi preobremenjenosti ECS pride do tega, da se endokanabinoidi izločajo, ko jih ne potrebujemo, in obratno. Napaka v delovanju ECS je praviloma prvi korak v sosledju dogodkov, ki vodijo v razvoj vseh mogočih kroničnih bolezni. Večina znanstvenikov se danes strinja, da ima večina, če ne kar vse kronične bolezni, element stresa pri svojem nastanku.

ECS je tesno povezan z našim odzivom na stres:

  • začne se z zaznavo stresa;
  • nadaljuje z biokemično reakcijo in uravnavanjem reakcijskega procesa;
  • konča pa z našim vedenjem v stresnih situacijah.

ECS je še posebej pomemben v fazi zaznave stresa, ko povzroča proizvodnjo nevrotransmiterjev in hormonov (kot je kortizol).

Nevronsko reakcijo, ki sledi stresu, lahko ustrezno modulira dobro delujoč ECS. Endokanabinoidi delujejo kot retrogradni signalizatorji in lahko modulirajo intenzivnost nevronskih signalov. To pomeni, da nas ščitijo pred nepotrebnim »hrupom« v nevronih. Ta hrup nam na primer preprečuje, da bi zaspali po napornem dnevu.

Odmerjanje CBD-ja proti stresu: CBD je priporočljivo vzeti zjutraj, če pričakujemo, da bomo imeli stresen dan. Odmerjanje mora ustrezati pričakovani stopnji stresa.

Imunski sistem in ECS imata veliko skupnega. Oba sta zelo zapletena in oba imata zaščitno vlogo. Imunski sistem je specializiran za zaščito pred virusi, bakterijami in paraziti. ECS pa nas po drugi strani ščiti pred vsem, kar bi lahko motilo našo biokemijo. Oba sistema sta tesno povezana. Znano je, da imajo različne vrste imunskih celic na svoji površini zelo visoko gostoto kanabinoidnih receptorjev CB2, kar je jasen pokazatelj močne povezave med obema sistemoma. Kljub temu je težko raziskati povezavo med tema dvema, saj kompleksnosti obeh sistemov v laboratorijskih pogojih ni enostavno simulirati.

Znanih je več kot 200 različnih revmatičnih stanj, skupni imenovalec večine pa je, da imunski sistem ne deluje dobro. Težava nastopi, ker ne prepozna naših lastnih celic in jih napade kot vsiljivce. Običajno to vodi do poškodb sklepov, vezi in vezivnih tkiv. V tej skupini bolezni je najpogostejši revmatoidni artritis, katerega posledice so boleča vnetja, otekline in okorelost v sklepih. Ker so kanabinoidni receptorji in endokanabinoidi prisotni v poškodovanih sklepih, je očitno smiselno te sklepe zdraviti s fitokanabinoidi. Dobro se absorbirajo tudi, ko se nanesejo lokalno na poškodovane sklepe.

HIV pozitivni bolniki imajo simptome in trajne stranske učinke, ki so posledica bolezni in zdravil (depresija, tesnoba, slabost in hujšanje). Virus HIV se mora najprej priklopiti na imunske celice, da bi lahko vanje prodrl. Imunske celice imajo kanabinoidne receptorje CB1 in CB2 in neka raziskava je pokazala, da ko se kanabinoid veže na imunsko celico, omeji sposobnost virusa HIV, da se pritrdi na celico. Določena raven kanabinoidov je privedla do zmanjšanja števila okuženih imunskih celic za 40%.

Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino leta 2018 je bila podeljena za nov pristop k zdravljenju raka. Temelji na stimulaciji obrambnega odziva imunskega sistema in je označena kot "imunoterapija". Rak lahko štejemo za neke vrste vnetno bolezen, pri kateri imunske celice prodrejo na mesto tumorja in proizvajajo faktorje, ki povzročajo proliferacijo oz. širjenje tumorja, angiogenezo (ožiljenje) in metastaze. Med onkološkimi strokovnjaki še vedno traja široka razprava o uporabi kanabinoidov kot dodatnega zdravljenja k imunoterapiji. Obstaja pa že veliko pozitivnih kliničnih izkušenj, zlasti iz Izraela. Vsekakor je treba tovrstno dodatno terapijo prilagoditi vsakemu bolniku posebej.

Bolečina se preko hrbtenjače prenaša v možgane s posebno vrsto nevronov, imenovanih nociceptorji (ali bolečinski receptorji). Proces običajnega učenja poteka tako, da ponavljajoče uporabljamo določene nevronske poti. Zelo podobno je s kronično bolečino: kadar pri kronični bolečini uporabljamo določene nevronske poti ves čas, se tako "učimo", hitro in enostavno občutiti bolečino. Posledica tega procesa je zaznavanje hude bolečine tudi ob manjšem bolečinskem dražljaju, ki prihaja v možgane iz nociceptorjev. Kronična bolečina se modulira v naših možganih in zdi se, da glia celice igrajo pomembno vlogo pri tej modulaciji. Le-te proizvajajo molekule, ki senzibilizirajo nevrone (jih naredijo bolj občutljive). S kronično bolečino pride do visokega dotoka teh molekul v možgane in nevroni so posledično ves čas preobčutljivi. Hkrati te molekule povzročajo vnetne reakcije. In vnetje je zadnje, kar si želimo - predvsem v naših možganih. Kaj torej lahko storimo?

Konopljina smola se proti bolečinam uporablja dlje od zapisane zgodovine. Na srečo lahko najdemo elemente ECS na vseh treh stopnjah procesa občutenja bolečine: v perifernih nociceptorjih, v hrbtenjači in na koncu v možganih. Ko nastopi stresni dražljaj, se posledično proizvedejo endokanabinoidi, ki zmanjšajo bolečino. Rezultati znanstvenih raziskav potrjujejo, da omogočajo:

  • splošno analgezijo;
  • analgezijo, povezano z anksioznostjo;
  • zaviranje eksponentno naraščajoče nevronske aktivnosti ob večkratnem spodbujanju;
  • zaviranje centralne bolečine, ki se občuti kot pekočina, zbadanje in mravljinčenje itd., ki jo povzročajo nekatere bolezni kot je multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, rak in druge;
  • zaviranje periferne hiperalgezije (prekomerne občutljivosti) in senzibilizacije.

CBD je znan kot močno protivnetno sredstvo in uravnava delovanje nevronov. CBD modulira tudi endokanabinoidni sistem. Predvsem je pomembno to, da zmanjšuje razgradnjo glavnega endokanabinoida anandamida. Posledica tega so višje ravni naših naravnih endokanabinoidov, kar ima številne učinke na naše telo. Od CBD-ja ne moremo vedno pričakovati hitrih rezultatov glede modulacije bolečine. Včasih traja nekaj mesecev, da se bolečina uspešno modulira.

Fitokanabinoidi najbolje delujejo, če jih zaužijemo v čim bolj naravni obliki. CBD se najbolje absorbira, kadar ga spremljajo drugi fitokanabinoidi, kot so CBG (kanabigerol), CBC (kanabikromen), CBN (kanabinol), CBDV (kanabidivarin), THC (tetrahidrokanabinol), če naštejemo le nekatere, ki so najbolj pogosti. Vsi ti kanabinoidi se v surovi konopljini smoli nahajajo predvsem v »kislinskih« oblikah (npr. CBDa - kanabidiolna kislina). Kadar je v konopljinem ekstraktu v dovoljšnji meri prisotna tudi kanabidiolna kislina (CBDa), se znatno izboljša tudi absorpcija CBD.

Poleg tega naravne terapevtske spojine, kot so terpeni in flavonoidi, pomagajo pri absorpciji in izboljšajo terapevtsko vrednost CBD kapljic. Konoplja je sestavljena iz 1064 sestavin, od tega je 144 do zdaj odkritih kanabinoidov ter več ducatov terpenov in flavonoidov s terapevtsko vrednostjo.

Na splošno je oralna absorpcija CBD zelo nizka. Le približno 3-10% zaužitega CBD doseže kri. Na absorpcijo CBD pomembno vplivata dva dejavnika: različna presnova pri vsakem posamezniku in absorpcijski potencial CBD-olja (najvišjega imajo CBD kapljice polnega spektra z zadostno količino CBDa, najnižjega pa izolirani CBD).

Vsak posameznik mora sam najti ustrezen peroralni odmerek CBD kapljic. Priporočamo, da začnete s samo 2-3 mg (1-2 kapljicami) in povečujete dnevni odmerek za kapljico ali dve. Bolniki s hudimi težavami potrebujejo odmerke do 100 mg dnevno. Običajni dnevni odmerek je med 15-30 mg. CBD kapljice nakapate pod jezik in jih tam zadržite minuto, lahko tudi dlje. Del CBD-ja se bo absorbiral skozi kapilare pod jezikom in njegov učinek se zazna že po približno 15 minutah. Nato CBD kapljice pogoltnete. Po zaužitju traja približno eno uro in pol, da doseže CBD svojo najvišjo raven v krvi. Učinek CBD-ja počasi izzveni v 4-8 urah po zaužitju.

Absorpcijo kanabinoidov lahko občutno izboljšamo, če jih zaužijemo po obroku, zlasti takšnem, ki je bogat z maščobami.

Pomembno: kanabinoidi inhibirajo (upočasnijo) delovanje jetrne encimske skupine CYP450, ki presnavlja številna zdravila. Na splošno to povzroči višjo raven teh zdravil v krvi. To morate upoštevati in se pogovoriti s svojim zdravnikom, da bo prilagodil (verjetno znižal) odmerek zdravila.

Projectcbd.org je svetovno znan kot najbolj zaupanja vreden vir neodvisnih znanstvenih informacij o konoplji in njenih derivatih. Izvedli so tudi prvo globalno raziskavo o uporabi CBD-ja. Iz nje je razvidno kako in za katere bolezni se dejansko uporabljajo kanabinoidni pripravki. Tukaj objavljamo to nadvse zanimivo raziskavo.

TOP